Zakaj psihoterapija?

Psihoterapija je metoda zdravljenja duševne stiske s pogovorom. V sodobnem svetu se vsi soočamo s posledicami, ki jih prinašajo različne življenjske okoliščine, osebnostne težave, stres doma in v službi, določeni travmatični dogodki. Včasih se niti ne zavedamo, kako zelo nam manjka stik z nekom, ki mu lahko zaupamo svoje stiske in nam neobsojajoče prisluhne.

Psihoterapevtska pomoč ni čudežna tabletka, ki bi nam lahko zelo kratkem obdobju pomagala pozabiti na naše skrbi, preusmeriti pozornost in začeti novo življenje. Psihoterapija je pot, ki jo posameznik prehodi skupaj s terapevtom; skozi terapevtski odnos raziščemo svoje skrbi, strahove, želja in še marsikaj. Ta pot ni ravna, vendar je vredna raziskovanja, saj gre za unikatno izkušnjo.

Trajanje psihoterapije je odvisno od več dejavnikov in se določi individualno z vsakim klientom. Upoštevati pa moramo pogostost srečanj, saj je le-ta vidik ključen. Za ustrezen razvoj terapevtskega procesa in odnosa so potrebna najmanj tedenska srečanja.

• tesnoba, zaskrbljenost s prihodnostjo,
• strahovi, fobije in panični napadi;
• depresija, izguba smisla življenja, odsotnost načrtov za prihodnost, občutek manjvrednosti
• psihosomatske motnje (cmok v grlu, bolečine v mišicah in telesu brez organskih vzrokov)
• nezmožnost procesiranja čustev, strah pred lastnimi čustvi
• nizka samopodoba
• težave v odnosih
• nespečnost
• stres doma in v službi/šoli/na univerzi; obvladovanje stresa
• težave v družini in partnerstvu
• težave v odnosih z bližnjimi
• izgorelost
• karierno svetovanje
• travmatične izkušnje in njihove posledice
• motnje prehranjevanja
• osebnostne motnje (npr. OKM, mejna osebnostna motnja..)

Pogovorno oz. klasično psihoterapijo opravljam za osebe starejše od 15 leta starosti.

“The purpose of psychotherapy is to set people free.” (R. May).

Obliki pomoči, med katerimi lahko izbirate, sta psihoterapija ali psihološko svetovanje. Psihoterapija je po navadi daljša, zahteva disciplino in rednost. Zdravljenje kljub temu ne traja celo življenje, ampak se na določeni točki zaključi. Tudi po zaključku psihoterapije se lahko vrnete po pomoč, vendar pa je uspešnost psihoterapije v tem, da lahko svoje težave v prihodnje sami obvladujete in premagujete.

Sem specializantka na klienta usmerjene psihoterapije. Pri delu uporabljam tudi elemente terapije sprejemanja in predanosti.

Na klienta usmerjena psihoterapija je posebna smer pomoči posameznikom v duševni stiski, ki je bila zasnovana v Ameriki, v sredini 20. stoletja. Oče humanistične smeri (drugo ime za Na klienta usmerjeno psihoterapijo) je Carl Rogers. Carl Rogers je bil tudi eden od prvih raziskovalcev na področju psihoterapevtske pomoči, ki je z analizo številnih posnetkov srečanj s svojimi klienti empirično ugotovil ter dokazal najbolj pomembne dejavnike učinkovitosti terapije:

1. Brezpogojno pozitivno sprejetje klienta.
2. Kongruentnost psihoterapevta (njegova skladnost s svojimi čustvi).
3. Empatično razumevanje klienta s strani terapevta.

Eden od prvih je tudi ugotovil, da je uspeh zdravljenja zelo močno povezan z odnosom klienta in strokovnjaka. Zato je odnos med klientom in terapevtom eden od temeljev razvoja psihoterapevtskega procesa. Vključenost v proces z obeh strani zagotavlja spremembe tekom terapije in doseganje ciljev klienta.